Jean Daligault se je rodil v Caenu leta 1899 in postal katoliški duhovnik ter umetnik. Po nemški okupaciji Francije se je pridružil odporniškemu gibanju in bil 31. avgusta 1941 aretiran v Villervilleu. Kot zapornik programa »Nacht und Nebel« je bil zaprt v več nacističnih zaporih in taboriščih, med drugim v Hinzertu, Trieru in Wittlichu. Kljub mučenju in pomanjkanju je skrivaj risal in kiparil ter tako dokumentiral življenje v taborišču in zlorabe. Nekatera dela so preživela zahvaljujoč sojetnikom. Daligault je umrl v Dachauu marca ali aprila 1945, malo pred osvoboditvijo taborišča; natančne okoliščine ostajajo nejasne.
Karl-Heinz Scheurer, rojen leta 1916 v Koblenzu, je odraščal v problematični družini in večino mladosti preživel v ustanovah. Prvič so ga označili za »problematičnega« pri 14 letih, leta 1937 pa so ga aretirali. V okviru nacističnega kazenskega pravosodja so ljudi, kot je bil Scheurer, sodili ne po njihovih dejanskih dejanjih, ampak po stigmatizirajočih kategorijah, kot sta »asocialen« ali »prirojeno slaboumni«. Leta 1938 so ga poslali v zapor Wittlich, kjer ga je »kriminalno-biološki« oddelek potisnil v usodni krog preganjanja. Bil je prisilno steriliziran in premeščen v različne ustanove, med drugim v Düren in Waldheim, kjer so ga 16. aprila 1941 umorili v okviru nacističnega programa »evtanazije«.
Ta zgodba je bila samodejno prevedena in lahko vsebuje napake. Pokaži angleško besedilo
