Willem Sons in Liesje (Elisabeth) Menist sta se poročila leta 1928 in se leta 1933 preselila v Sarphatistraat 195-II. Willem je odraščal s sedmimi sorojenci; njegova mati Rachel je umrla leta 1925, oče Emanuel pa leta 1939, kar ga je obvarovalo pred nacističnim preganjanjem, ki je kasneje uničilo celotno družino Sons - nihče od sorojencev ni preživel vojne, čeprav so jo nekateri vnuki. Liesje je izhajala iz družine s šestimi otroki. Njena sestra je umrla leta 1929, mati Klara je umrla doma leta 1942, oče Meijer, brusilec diamantov, in skoraj vsi njeni preostali bratje in sestre pa so bili umorjeni v holokavstu. Willem je delal kot trgovski zastopnik za moko in svetoval judovskemu svetu glede oskrbe s kruhom, ki je njegovi družini dodelil Sperre, kar jih je začasno zaščitilo pred aretacijo, vendar je bila večina Sperrov leta 1943 preklicana. Maja 1943 je bila družina prisiljena v nacistično preselitev v Krugerplein, kar je bila taktika ustrahovanja, in je nadomestila deportirano judovsko družino, poslano v Sobibor. Med množično racijo 20. junija 1943 v južnem in vzhodnem Amsterdamu so Willema, Liesje in njune otroke aretirali, jih poslali v Westerbork in 29. junija deportirali s tovornim vlakom skupaj s skoraj 2 400 ljudmi, od tega 482 otroki. Vlak je v Sobibor prispel 2. julija 1943, družina Sons pa je bila umorjena še isti dan.
Ta zgodba je bila samodejno prevedena in lahko vsebuje napake. Pokaži angleško besedilo
