Maurits Weill (1870, Haarlem), sin trgovca Nica Weilla in Rosalie Emrik, se je izučil za slaščičarja, verjetno v New Yorku. Leta 1904 je na Waterloopleinu v Amsterdamu odprl Patisserie Américaine , pozneje pa se je vrnil v Haarlem. Leta 1906 se je poročil s Heleno de Vries (1880, Deventer). Od dvajsetih let 20. stoletja sta živela v Haarlemu, nazadnje na naslovu Eindenhoutstraat 45. Avgusta 1942 je bil Maurits med prvimi Judi iz Haarlema, deportiranimi v Westerbork; njegova hiša je bila zasežena in izropana. Helena, ki je bila šibkega zdravja, je ostala v Amsterdamu pri sorodnikih in bila do deportacije deležna zdravstvene oskrbe. Februarja 1943 so tudi njo poslali v Westerbork in nato v Auschwitz, kjer so jo umorili. V Auschwitzu je umrl tudi Maurits. Oba sta izvirala iz velikih judovskih družin trgovcev in strokovnjakov, ki večinoma niso preživeli šoa.
Ta zgodba je bila samodejno prevedena in lahko vsebuje napake. Pokaži angleško besedilo
