Andreas Storckel (1884-1945) je ob izbruhu druge svetovne vojne živel na naslovu Pleinstraat 127 in bil upokojen železniški delavec. Skupaj z ženo Pauline Lefèvre in hčerko Anno se je pridružil partizanski skupini Neodvisne fronte 34.
Storckel se je kot veteran in gasilec iz prve svetovne vojne odločil, da se bo pridružil odporniškim silam. Njegova hiša v Pleinstraatu je služila kot poveljniško mesto za odporniška gibanja. Razdeljeval je podzemne časopise, nudil zatočišče uglednim odporniškim borcem, kot sta François Daman in Godfried Dreesen, sodeloval v sabotažnih akcijah in skrival strelivo. Njegova hiša je postala središče oboroženega odpora proti nemškim okupatorjem. Storckel je bil tudi sosed Hortense Daman, ki je bila kot mlado dekle prav tako dejavna v odporniškem gibanju.
Februarja 1944 so Storckla aretirali in zaprli v trdnjavi Breendonk. Dne 8. maja 1944 je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Tam je umrl med prisilnim delom v rudniku soli 6. marca 1945, manj kot šest tednov pred osvoboditvijo. Star je bil 60 let in je za seboj pustil ženo, štiri otroke in dva vnuka.
Ta zgodba je bila samodejno prevedena in lahko vsebuje napake. Pokaži angleško besedilo
