Nathan in Heintje sta bila verna Juda, ki sta svojih šest otrok (dva sta umrla mlada) vzgajala v judovskih tradicijah. Nathan je bil aktiven član judovske skupnosti v Lochemu in je predsedoval društvu za študij Svetega pisma Gewre Talmoed Thora, Heintje pa je leta 1922 zbirala sredstva za žrtve pogromov v Ukrajini in bila predsednica društva Bigdei Koudesj, ki je v lochemski sinagogi upravljalo obredne predmete. Poleg judovske skupnosti je Heintje med letoma 1923 in 1935 sodeloval v občinskem odboru za preprečevanje šolskega izostajanja. Aprila 1942 sta se Nathan in Heintje preselila v Zwolle k hčerki in zetu, vendar sta se morala osem mesecev pozneje preseliti v Amsterdam. Kljub njunemu delu za judovski svet sta bila 25. maja 1943 deportirana v Westerbork, nato pa v Sobibor, kjer so ju ob prihodu 23. julija 1943 ubili. Tega dne je enaka usoda doletela tudi njuna sinova Manuela in Simona Filipa, medtem ko je bil sin Salomon umorjen že prej julija. Njuni otroci Aaltje, Alexander, Rika in Rosette so vojno preživeli v skrivališču.
Ta zgodba je bila samodejno prevedena in lahko vsebuje napake. Pokaži angleško besedilo
